Revija Tabor 2001/9
Vedno prekratke 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
STROKOVNO
Astronomija
Astronomija
Astronomija
Astronomija
Kaj bi se zgodilo, če bi potovali po ve-
solju s svetlobno hitrostjo?
Če bi čebula ne imela "če", bi bila "bula" ... in tako naprej.
Jasno je, da danes (še?) ne poznamo načina, kako bi potovali s
svetlobno hitrostjo ali vsaj blizu nje, pa vendar, kaj pravi
teorija o takšnem potovanju? Albert Einstein je v svojem času o
tem veliko razmišljal. Razvil je teorijo, ki temelji na matema-
tičnih formulah. Ena najbolj znanih, če ne najbolj znana, je E =
mC2.
Einstein je izhajal iz preprostega, vsakdanjega primera. Zamislimo si dva vlaka,
ZNANE_IZJAVE ki vozita drug proti drugemu. Prvi ima hitrost 60 km/h, drugi pa 80 km/h. Če smo
na enem vlaku se nam zdi, da je drugi švignil mimo nas s hitrostjo 140 km/h. Ugo-
tovimo lahko, da je hitrost, s katero švigne vlak mimo nas zelo odvisna od tega, od
Niso časi slabi, temveč kod opazujemo (s perona ali z vlaka). Drugi primer je naslednji. Vozimo se z vla-
človek. (John BEAUMONT) kom od Ljubljane do Maribora. Iz vsakega kraja, kjer postanemo, napišemo raz-
Kaj sem, če se primerjam z glednico in jo pošljemo domov. Razglednice seveda pišemo vedno na istem sedežu v
vesoljem? (BEETHOVEN) vlaku, pa vendar domači dobijo razglednico vedno iz drugega kraja. Kje smo torej
Dovoljeno je biti nekaj več pisali (v vlaku, ki se giblje ali iz krajev, ki mirujejo) Pa še ti kraji, če pomislimo
kot drugi, ni pa dovoljeno malo bolje – ne mirujejo. Zemlja s kraji vred se vrti okoli svoje osi, Zemlja okoli
hoteti biti nekaj več. (Robert Sonca, Sonce okoli središča Galaksije, Galaksija pa kroži okoli skupnega središča z
drugimi galaksijami. In tako naprej ... Od kod smo torej pisali? Ugotovimo torej, da
MUSIL)
če hočemo opisati gibanje nekega telesa, ga lahko opišemo le glede na nekaj druge-
Samo en kotiček vsemirja ga. Kaj pa je torej tisto, ki je v Vesolju absolutno in fiksno in na kar bi se lahko nana-
je, ki ga lahko popravite, to šal opis kateregakoli gibanja. Odgovor je: NIČ! Vse je relativno! In to je tudi ena naj-
ste vi sami. (Aldous bolj znanih izjav Alberta Einsteina.
HUXLEY) Pa vendar je Einstein našel kon-
LUNINE_MENE
stanto v Vesolju, ki jo je lahko privzel
kot izhodišče za svojo teorijo relativno-
sti. To je hitrost svetlobe, ki znaša 300
Polna luna 2. 9. 2001 ob 23:45 000 km/s in to je hkrati hitrost, ki je
Zadnji krajec 10. 9. 2001 ob 21:01 masna telesa nikoli ne morejo doseči, še
Mlaj 17. 9. 2001 ob 12:28 manj preseči. Vsa teorija relativnosti je
Prvi krajec 24. 9. 2001 ob 11:31 zgrajena na tem dejstvu, da ta hitrost
ostaja konstantna, ne glede na to, iz ka-
Polna luna 2. 10. 2001 ob 15:51
terega opazovališča gledamo. To pa po-
Zadnji krajec 10. 10. 2001 ob 6:21 meni, če naša vlaka pohitrimo na reci-
Jesen se začne 23. septembra ob 1:01. mo 200 000 km/s, se ne bosta za opazo-
34 revija Tabor
STROKOVNO
Astronomija
Astronomija
Astronomija
valca iz vlaka srečala s hitrostjo 400 000 km/s ampak bo ta hi-
trost vedno manjša od svetlobne. To pa naša pamet, ki temelji
na vsakdanjih "zemeljskih" izkustvih zelo težko sprejme. Na-
ša pamet pa še bolj trpi ob naslednjem dejstvu. Če mora hi-
trost svetlobe vedno ostati enaka, se mora spremeniti kaj dru-
gega. In res se. Dolžine vlakov se skrajšajo za opazovalce na
vlaku in čas začne teči počasneje. Masa vlakov pa začne na-
raščati ...
Čudovito torej, čas teče počasneje, torej bi na primer sre-
dišče naše Galaksije lahko dosegli že v času enega življenja.
Teoretično je to res. Toda če bi se želeli vrniti, bi med tem na
Zemlji minilo na tisoče let ...
Drugi način hitrega potovanja je potovanje v bližini kakih
masivnih objektov, kot so bele pritlikavke, nevtronske zvezde
ali celo črne luknje. V bližini masivnih teles, podobno kot pri Galaksije so predaleč
ZNANE_IZJAVE
hitrem vlaku, čas začne teči počasneje, telesa pa se skrajšajo. celo za teorijo
Poudaril bi še enkrat: Einsteinova teorija relativnosti sloni
na predpostavki, da je svetlobna hitrost v vseh sistemih abso-
lutna in konstantna. Einstein se je moral zateči k tej predpo-
stavki, saj je rabil za svoje formule nekaj, kar je absolutnega.
To pa je v bistvu skregano z njegovo prejšnjo izjavo, da je vse
relativno ...
Bolje bi bilo torej reči: "Če bi bila svetlobna hitrost v vseh
sistemih enaka, potem je relativnostna teorija taka, kot je ..."
Drugače pa je Einsteinova teorija relativnosti napačna. To pa
je mimogrede ena izmed manj znanih Einsteinovih izjav.
Človeka, ki je notranje
VZHODI_IN_ZAHODI_SONCA svoboden, človeka, ki se
ravna po svoji vesti, je sicer
1. 9. Vzhod: 6:22 1. 10. Vzhod: 7:00 mogoče uničiti, ni pa ga
Zahod: 19:41 Zahod: 18:42 mogoče zasužnjiti ali iz
15. 9. Vzhod: 6:40 15. 10. Vzhod: 7:19 njega narediti slepo orodje.
Zahod: 19:14 Zahod: 18:16 (Albert Einstein)
september 35
