Revija Tabor 2001/11
Mednarodna delavnica 
Drugi konec tedna v novembru bo Bohinj prizorišče evropske skavtske podregijske delavnice, kjer bodo udeleženci sedmih držav razpravljali o temah s področja programa za mlade in odraslih virov. V naslednjem Taboru boste lahko prebrali obširno reportažo, pa tudi rezultate delavnic, ki bodo koristili predvsem vodnikom in tistim, ki v rodu opravljate katero od funkcij. Da pa s prihajajočimi dogodki ne bi zasenčili tistih, o katerih pišemo, naj vas opozorim na reportažo z ROT-a, "najprestižnejšega" taborniškega tekmovanja in srečanja, UVODNIK ter na jekleni preizkus Bjelolasice 2001, kamor so se podali Svizci in med 25 ekipami zasedli zavidljivo osmo mesto. Obiskali smo XI. SNOUB iz Maribora, Saša pa je zbrala utrinke z Zlate puščice. Še ena stvar, na katero vas naj opozorim: podjetje Gral iteo je v svojo raziskavo vključilo tudi nekaj vprašanj o taborništvu. Dobljeni rezultati kažejo na to, da bo potrebno nekaj storiti glede ugleda in prepoznavnosti naše organizacije v družbenem okolju, v katerem delujemo.
Matija Tonejc
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila 
Trenutki
Trenutki
RAZVEDRILO
Trenutki
Trenutki
Bogastvo spodbud
Lrga
O čem največkrat tuhtam? Katere »kosti« največkrat zaposlijo moje misli? Le od
kod toliko materiala za premlevanje?
Ni mi potrebno iti v neznane kraje. Niso (le) dognanja znanosti to. Tudi filozofske
razprave ne.
Le okrog sebe se ozrem in bogastvo spodbud zapolni kotiček, kjer se misli preple-
tajo! Obrazi. Potepanja. Gore. Nepričakovani pogledi. Knjiga. Dober film. In še in še
jih je. In ker sem zadnje dni delila tudi s kar nekaj čudovitimi knjigami, vam trosim
misli, ki jih Dušan Jovanoviæ in Manca Košir nizata v svojih Pismih. Občuteno. Is-
kreno. Ganljivo.
Tako kot se ljudje naučimo norm družbeno zaželenega obnašanja, tako mora-
mo za potrebe prijateljskega komuniciranja trenirati sposobnost razkrivanja
svojega nališpanega lica. In, kar je še pomembnejše, občudovati in spoštovati
nenališpano lice drugega. (D)
Ni najbolj pomembno, KAJ gledamo, poslušamo beremo. Veliko pomembneje je,
KAKO to delamo. Najvažnejše pa je, KDO to počne. (M)
Premalokrat rečem: ti si krasen, to je dobro! To je dobro pa bi moral govoriti
tudi takrat, ko ni preveč dobro, ker je to edini način, da bo nekoč lahko zares
dobro. Čedalje bolj sem prepričan, da bi lahko vsak človek, tudi tisti z malo ta-
lenta, postal umetnik pod pogojem, če bi kdo vanj brezpogojno, fanatično
verjel! Darovi so kot rože, treba jim je redno prilivati in jih občudovati! (D)
Najtežje se je očistiti tistega, kar si čutil in mislil, ne tistega, kar si storil. (D)
V iskanju odgovora na vprašanje KDO SEM JAZ se luščim kot čebula. Odlagam
plast za plastjo podobe, ko sem bila, kar sem mislila, da drugi hočejo, da sem, in
radostno živim tisto, kar mislim, da morda v resnici sem. Svoj lastni original.
Edinstvenost. Ne dvomim namreč, da smo ljudje narejeni vsak po svoji meri. Se
strinjam s teboj, da je treba imeti pogum za to iskanje. In prav ta pogum ozna-
čujem za vero. (M)
Ne ustraši se nikakršnega človeškega vremena, ne tujega, ne svojega. Treniraj
svoje lepo vreme, vendar pri tem ne bodi prezahteven. Od sebe ne pričakuj pre-
več, od drugih še manj, sprijazni se s tem, da si ti enako nevaren drugim, kot so
drugi pogubni zate. (D)
Vprašati pomeni umakniti pogled s sebe. Pomeni zanimati se za TI. Pomeni po-
klicati drugega po imenu. Princ poljubi Trnuljčico, in Trnuljčica se prebudi. Prin-
ceska poljubi žabo, in ta se spremeni v prelepega princa.
Vprašanje je poljub. Odgovor je čudež. (M)
Tujcem z lahkoto odpuščamo to, da so tujci, ampak prijateljem, ki se nepričako-
vano potujčijo, pa tega ne moremo oprostiti. (D)
44 revija Tabor
Ježkov KotIček
RAZVEDRILO
Ježkov
JežkovKotIček
KotIček
Ježkov kotiček
Do zvezd in naprej
Ste prebrali naslov? Kakšna asociacija? Ne veselite se
prezgodaj. Ni Jules Verne, ker knjiga nikakor ne sodi v žanr
znanstvene fantastike, čeprav sem se ob branju večkrat
vprašal kje so človekove meje. Takšne in drugačne. Meje so
v nas in postavljamo jih sami. Ko stopim preko, sem v
drugem svetu. Iščem.
Pravijo, da je branje tujih dnevnikov sila nesramna reč. doživetjih piše človek, ki iskreno ljubi tisto kar v življenju
Privlačna ravno zaradi tega, ker pokukaš piscu naravnost v počne. Bojazen, da se s preprostimi besedami ne bi izpovedal
srce. Njegove tihe želje kar naenkrat niso več samo njegove, dovolj, je zato popolnoma odveč. Sapo pa vam utegnejo vsaj
največje strasti in strahovi so izpuščeni, razkriti. Duša je raz- za hip vzeti tudi poštene avtorske fotografije in Vikijev odličen
galjena. smisel za humor.
Viki Grošelj želi delček svojega sveta deliti z nami. Zakaj?
Ta čisto drugačen svet, ki ga večina izmed nas ne pozna, je Pot
na kateri Viki išče in najde tisto, kar zapolni velike praznine v
človeških srcih. "To je svet, kjer ni prostora za neiskrenost in
blefiranje," pravi avtor, ki ga večina Slovencev pozna zgolj kot
vrhunskega alpinista, ki je prilezel na ne vem koliko osemti-
sočakov. Vendar nas v knjigi Do prvih zvezd avtor suvereno
prepriča, da ne gre zgolj za iskanje in premagovanje najraz-
ličnejših težavnosti in okoliščin, ki jim je vselej kos. Najdra-
gocenejša vrednota alpinizma ni zmaga na vrhu, temveč vez
prijateljstva, sklenjenega in utrjenega v najbolj dramatičnih
razmerah, saj tudi v gorah, kakor v življenju sploh, in more-
biti v njih še bolj, sreča in tragedija stopata z roko v roki.
V tej knjigi najdemo le nekaj kamenčkov avtorjevega bo-
gatega mozaika. Od začetkov v Triglavski steni, napredovanja
v francoske Alpe, do popotovanja v danes (žal zaradi čisto dru-
gačnih razlogov!) tolikokrat omenjeni Afganistan, Himalajo,
Afriko ...
A ne pozabite – svet so ljudje!
Če vas takšno branje pritegne, si ostale izpovedi poiščite
na policah knjižnic, ne bo vam žal. Videli boste kako o svojih
Jež svetuje, vi preberete:
Viki Grošelj, Do prvih zvezd
november 45