Revija Tabor 2000/7-8
Poletje je tu 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
Popotovanja
Popotovanjaa
Popotovanj
RAZVEDRILO
Popotovanja Tadeja Milivojevič Nemanič
Delovni postanek v Avstraliji
Že ob samem imenu Avstralija so se mi pred prodala vse. Vendar se je z Božičem ne-
očmi včasih prikazali kenguruji, koale, opali, hala tudi prodaja rogov.
ogromni 30-metrski tovornjaki, Aborigini, Kaj pa sedaj? Doma sva večkrat sli-
Uluru, puščava in neizmerna prostranstva šala, da je v Avstraliji najobičajnejši na-
rdeče zemlje. Danes pa, če se spomnim čin zaslužka za popotnike delo na plan-
Avstralije, vidim le breskve, breskve, breskve. tažah sadja in zelenjave in da tako delo
dobiš mimogrede. To sva v mislih imela
tudi midva, a kot nalašč se je ob vsakem
klicu izkazalo, da je sezone ravno ko-
nec, ali se še ni začela, ali je bilo dovolj
delavcev, ali pa se je farma spremenila v
kaj tretjega.
Šele po desetih dneh sva dobila po-
nudbo: obiranje breskev za farmi blizu
Sydneya za 7 avstralskih dolarjev na
uro. Za avstralske razmere to ni ravno
najboljše, saj so taka dela plačana od 6-
Edina Avstralska znamenitost, ki sva jo videla v živo. 11 dolarjev. Kljub temu pa sva odločitev
sprejela v trenutku in se polna pričako-
Na celoletnem potovanju prej ko 300. Navezala sva jih okrog pasu, na vanj odpravila na plantažo.
slej napoči trenutek, ko se zaveš, da de- nahrbtnike in nataknila na roke, tako Pred nama so se raztezali z belo
narja ni več. Enostavno ga ni. In če v ta- da sva bila podobna velikim, pisanim mrežo pokriti nepregledni nasadi jab-
kem trenutku še ne želiš končati poti, ti kokošim. Prvo prodajno mesto je bil na-
ne preostane drugega, kot da mrzlično kupovalni center na obrobju Sydneya.
začneš premišljevati, kako priti do de- Tam so naju ljudje gledali prav pomilo-
narja. To, da si v razviti državi, ti vso valno in kar nekaj starejših tet je stopilo
stvar olajša. V Aziji ali na Pacifiku bi (s do mene in mi reklo, da upajo, da sva
povprečno plačo) za polet v Evropo mo- za tako poniževalno delo vsaj pošteno
rala delati nekaj let. Pametno je tudi plačana. Tudi midva sva postala kar
imeti delovno vizo, saj lahko v neki dr- malce depresivna, dokler se nisva spom-
žavi delaš samo če jo imaš. nila na tradicionalni predbožični kon-
Vize pa midva nisva imela. Torej cert, ki je bil ravno ta dan v centru me-
sva si morala poiskati delo na črno. Ker sta. In sva šla. Na lastno pest, čeprav bi
sva prišla ravno v predbožičnem času, morala imeti dovolilnico. Tjaža so us-
sva za humanitarno organizacijo sum- tavili varnostniki, vendar je deloval tako
ljivega porekla nekaj dni prodajala je- samozavestno, da mu izkaznice, ki je
lenčkove rogove. To so bili iz rdeče in sploh ni imel, ni bilo treba pokazati.
zelene pene izrezani rogovi, ki si jih na- Rogovi so tu šli za med, ljudje so pred Na srečo imajo v Sydneyu tudi živalski vrt in
taknil na glavo. Dobila sva jih vsak po nama stali v vrstah in v nekaj urah sva koale v njem.
42 revija Tabor
RAZVEDRILO
Breskve, breskve, breskve.
Zaradi obilja breskev sva se
naučila kuhati tudi breskovo
lan in breskev. Za nama so se za gospo- marmelado. Bila je več kot
darskim poslopjem skrivali delovni bi- odlična.
valniki v obupnem stanju, vse naokrog
pa se je razlegala arabska glasba. Najin
gospodar je bil Libanonec, ki si je v tri-
desetih letih z neprestanim in celodnev-
nim delom pa tudi s pomočjo neizmer-
nega pohlepa, lakomnosti ter goljufa-
nja delavcev prigrabil največji kos zem-
lje daleč naokoli.
Pravi biser skoposti je bila tudi nje-
gova žena. Ko sva jo prosila za telefon-
ski klic v ne tako zelo oddaljeni Sydney
(prva telefonska govorilnica je bila 10
kilometrov stran), nama je zabrusila,
naj si raje kupiva mobilni telefon.
Vendar, če rabiš denar, tudi malo
potrpiš. In tako sva mesec in pol v av-
stralskem koledarskem poletju, ki pa je
dejansko bilo bolj ali manj neprekinje-
no deževje s temperaturami okrog 10°C
ter blatom do kolen, obirala breskve, jih
sortirala, obrezovala jablane, plela pa-
radižnike in, če je bilo še kaj časa, tudi
pokosila angleško trato okrog gospo-
darjeve vile. Ob koncu dneva so polne
In zato se vsakokrat, ko vidiva zabojnike breskev prepeljali
breskve, spomniva na Avstralijo. v hladilnico.
julij-avgust 43
