Revija Tabor 2000/3
Soočenje? 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
STROKOVNO
Astronomija
Astronomija
Astronomija
Astronomija
Nebesne skrivnosti - 2 Primož
Nekega dne sredi sedemdesetih let je dr. Jack B. Hartung z državne new-
yorške univerze v Stony Brooku listal po neki knjigi in naletel na kratek članek
o Gervasejevem poročilu o nenavadnem dogodku na Luni, ki ga je pred 800
leti videla peterica iz Kenta. Dogodek je v njem sprožil tako zanimanje, da je
takoj poiskal celotno besedilo iz Gervasejeve kronike. Čim je prebral podrobno-
sti o tem, kakšna je bila videti Luna, je spoznal, kaj bi to lahko pomenilo. Kot
prvo je izločil vsako možnost, da je peterica videla nekaj, kar se ni zgodilo na
Luni ampak na Zemlji (oblaki, neurje, bliskanje) in sicer zato, ker se v poroči-
lu omenja le Luna in ne tudi oblaki ali kaj podobnega. Tako je Hartung lahko
pojasnil pojav iz Gervasejevega poročila kot grozovito eksplozijo na površini
Lune. To je bila zamisel, za katero je bil on kot naročen, saj se je ukvarjal s
preučevanjem kraterjev, ki so nastali ob padcih meteoritov na Zemljo. Stavek
Zaradi meteorita (tak meteorit pade na Zemljo v povprečju za stavkom je poročilo izpred 800 let utrjevalo njegovo prepričanje. "Kar naen-
vsakih 100 tisoč let), ki je padel na polotok Yukatan v
krat se je zgornji del krajca razcepil" je nakazovalo na to, da je udarec tako
Mehiki, so pred 65 milijoni let najverjetneje izumrli
dinozavri. Slika je posneta s satelita in predstavlja dvignil prah s površine Lune, da je zasenčil del njenega srpa. Goreča baklja, ki
morsko dno v mehiškem zalivu. Na sliki je še danes jasno je izskočila in je bruhala ogenj in iskre pa bi lahko pomenila sprostitev plinov
razpoznavna oblika kraterja. ob eksploziji in oblikovanje začasne "atmosfere", kar je lahko ustvarilo obču-
tek, da Luna izgleda, kot, da se zvija kot ranjena kača. Čeprav so bili nekateri
pojavi ob dogodku, ki so ga opisali očividci, težko razložljivi, pa je Hartung
verjel, da so ljudje leta 1178 morda bili edine priče nastanka nekega velikega
ZNANE IZJAVE: kraterja na Luni. Takrat se je pojavilo vprašanje, kje na Luni naj bi se to točno
zgodilo in ali na tistem mestu res obstaja krater.
Ni vprašanje, ali bo na Hartung je lahko enostavno ugotovil, v kakšni fazi je bila Luna 18. Junija
Zemljo padel meteorit ali 1178. Bil je mlad zelo tanek srp na nebu, ki je zelo zožil možno področje eks-
ne – vprašanje je samo – plozije. Gervasejevo poročilo je vsebovalo še obilo dodatnih podrobnosti, med
KDAJ ? drugim tudi to, da se je dogodek zgodil na "središčni točki zgornjega roga mla-
de Lune", iz česar je Hartung izračunal, da bi bilo to lahko blizu širine 45 sto-
LUNINE MENE:
Mlaj 6. 3. 2000 ob 06:19
Prvi krajec 13. 3. 2000 ob 08:00
Polna luna 20. 3. 2000 ob 05:45
Zadnji krajec 28. 3. 2000 ob 02:24
Mlaj 4. 4. 2000 ob 20:15
Prvi krajec 11. 4. 2000 ob 15:32
Zemlji grozijo meteoriti…
32 revija Tabor
STROKOVNO
Astronomija
Astronomija
Astronomija
pinj in dolžine 90 stopinj. To, da se je toliko tega vi-
delo z Zemlje, je kazalo na dejstvo, da je moral biti
premer oblaka večji kot 100 kilometrov, to pa pome-
ni, da je moral nastati najmanj 10 kilometrski kra-
ter, obkrožen z dolgimi žarki svetlih ostankov eks-
plozije.
S pomočjo najnovejših fotografij, ki so jih po-
snele vesoljske kapsule Apollo, je Hartung iskal dom-
nevni krater, ki bi se moral nahajati nekje med širi-
no 30 do 60 stopinj in dolžino 75 in 105 stopinj s pre-
merom večjim od 10 kilometrov. In res ga je našel.
Na širini 36 stopinj severno in 103 stopinje vzhodno
se nahaja krater premera okoli 20 kilometrov, ki so
ga poimenovali Giordano Bruno po filozofu iz 16.
stoletja. Na stotine kilometrov okoli njega so bili ja-
sni znaki močne eksplozije. En "žarek" sega celo
1200 kilometrov v dolžino.
V kateremkoli tritisočletnem obdobju (groba
ocena zgodovine opisanih astronomskih dogodkov)
je le približno tisočinka možnosti, da se na Luni zgo-
di kaj podobnega. Možnosti torej, da bo za nas v pisni
obliki shranjen zapis o takem dogodku, pa so še
manjše (k Zemlji je obrnjena vedno le ista stran
Lune, opazovanja ne potekajo brez prestanka, opa-
zovani dogodki morda niso zabeleženi, zabeleženi
podatki pa morda niso ohranjeni. Skratka: verjet-
nost, da bomo dobili opis eksplozije na Luni, za kate-
ro ostane 20 kilometrski krater, je strahovito majh-
na.
VZHODI IN ZAHODI SONCA:
1. 3. 2000 15. 3. 2000 1. 04. 2000 15. 04. 2000
Vzhod 06:41 06:14 06:42 06:15
Zahod 17:49 18:08 19:31 19:49
marec 2000 33
