Revija Tabor 2000/10
Novi časi 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
Popotovanja
Popotovanjaa
Popotovanj
RAZVEDRILO
Popotovanja Tadeja Milivojevič Nemanič
Filipini – prijazna Azija
Če ti zavežejo oči in te spustijo v deželo, bi le s
težavo ugotovil, na katerem koncu planeta se
nahajaš.
Odpreš oči in prometni znak te usmerja v Los
Banjos, New Washington in Santa Cruz. Čez cesto
stoji mogočna katedrala, ki se zdi po obliki, kamnu
in dekorju stara vsaj nekaj 100 let; sprašuješ se,
ali si v Španiji, Združenih državah Amerike ali celo
v Južni Ameriki. Zdi se, kot da je velik tajfun, ki jih
tu ni malo, iz različnih koncev sveta ravno prav
dobrega pomedel na kup.
Pri težki odločitvi, kam najprej zabosti svoja nosova, so
nama pomagali jeepneyi, ki so, vsaj kar se prevoza na Filipi-
nih tiče, ZAKON. To so pristne kopije ameriških vojaških jee-
pov, okičenih z ogledalci, spoliranimi konjiči, resicami, na-
božnimi podobicami in kričečimi nalepkami. Spremljajo te
tako po ulicah velemestne Manile kot po gorskih brezpotjih
Kordiljerov. Najbolj vznemirljivo doživetje je nedvomno vož-
nja na strehi jeepneya, še posebej, če ti noge bingljajo nad pre-
padom in ti le s težavo vidiš reko globoko pod seboj.
Z enim takih vozil sva pretresena od luknjaste ceste in pre-
strašena zaradi voznikove divje vožnje prispela v Baguio, me-
sto v Centralnih Kordiljerih na severu Luzona. Takoj sva se za-
podila na ogromno tržnico, ki je prava eksplozija vonjav, barv
in okusov. Na enem delu so ogromne skladovnice zelenjave,
drugje vedra polna eksotičnih rož; en del je rezerviran za me-
sarje, ki kar po mizah in ponekod tudi po tleh razstavljajo ve-
like kose mesa, od kilometrskih svitkov prekajenih klobas se
širijo omamne vonjave, ribji slaniki pa so pahljačasto razpro-
strti po pladnjih. Med vsem tem poskušajo svoj prostor in kup-
ce najti majhne stojnice s kolački za 1 peso, pečenimi bana-
nami za 2 in kozarčkom arašidov za 5.
Hrana naju je včasih kar osupnila. Veliko obetajoči vijoli-
časti "velikonočni pirhi" so se kasneje izkazali za neužitna,
smrdeča, rumeno-zelena jajca. Na eni od stojnic pa so proda- Riževe terase.
42 revija Tabor
RAZVEDRILO
jali dan ali dva stare, ne več kot pet centimetrske ocvrte piš-
čančke.
Da imamo drugačne predstave o embalaži, sva se prepri-
čala v trgovini, ko sva si kupila stekleničko kokakole. Ker nis-
va hotela plačati kavcije, je prodajalka steklenico odprla in
vsebino meni nič tebi nič prelila v čisto PVC vrečko ter nama
poleg prav prijazno ponudila tudi slamice. Šele po tem sva na
ulicah opazila ljudi z majhnimi vrečkami z rjavo, rumeno ali
prozorno tekočino.
Poleg jeepneyev so Filipini znani vsaj še po eni stvari: ri-
ževih terasah. In dokler ne vidiš riževih teras, ne veš, koliko
odtenkov zelene obstaja. Polja lahko opazuješ od zgodnjega
jutra pa do poznega večera in še se ne naveličaš; tako hitro in
nepričakovano se spreminjajo barve. Če pa te pri tem obišče
še gručica otrok, je toliko lepše.
Med otroki je občudovanje vedno znova požel Tjaž. Samo
da so ga zagledali, že so ga skušali zvabiti na košarkarsko
igrišče ter pri tem drug prek drugega vpili: "Joe, hay Joe, daj,
zabij no!". S svojimi 190 cm je bil za glavo višji od povprečnih
Filipincev in za vsak koš je bil nagrajen z glasnim vzklika-
njem. Košarka je tu, kljub majhni rasti domačinov, šport šte-
vilka 1 in improvizirano igrišče imajo v vsaki vasi. Na podeže-
lju namreč ni nenavadno imeti 10 do 15 otrok, tako da za
Nisva si kupila kokakole, temveč fanto in sprite. polni dve postavi zadostuje že nekaj hiš.
Zaradi živžava na igrišču so tudi vaščani večkrat prišli po-
gledat, kaj se dogaja, in pogosto sva se kmalu za tem znašla v
majhni privzdignjeni črni hiški. Pred nama se je znašel krož-
nik riža, kuhan fižol in košček prekajene ribe- dali so nama
najboljše, kar imajo. Po večerji smo tiho posedeli ob ognjišču,
si pogrnili rogoznice in se do naslednjega jutra pogreznili v
spanec.
Noč je še prehitro minila. Ena klobasica pa še ena klobasica pa še ena …
oktober 43
