Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Po dobro voljo v Pikin tabor
"Gremo v tabor! Gremo v tabor!"
Vsako jutro, še pred deveto uro, ko naj bi se stvar uradno začela, so
nas še iz zadnjega dremeža zbudili klici otrok, ki so se gnetli okoli
naše lesene ograje. Še dodatnim prošnjam učiteljic in vzgojiteljic
popustimo in začnemo, ko ostali še počivajo.
Naj razložim: "stvar" je 10. Pikin (neverjetno netabor-
festival v Velenju, "mi" pa smo taborni- niško pospravljen), so
ki, ki imamo vsako leto svoj kotiček na tudi najbolj mestni
festivalu, omejen z "našo leseno ogra- otroci podlegli skuš-
jo". njavam in se opogu-
Seveda prva leta, ko smo bili le ena mili, češ da bodo tudi
izmed mnogih delavnic v dvorani, te oni nekoč spali v ta-
ograje še ni bilo. Bili pa so trije zeleni kem šotoru. Malo so
šotori, nekaj klopi, malo več plakatov, se začudili trem zve-
razstava ročnih del in sestavljiva (in- zanim palicam in na
stant) pagoda. Vendar taborniški duh ni njih viseči nenavadni
zdržal dolgo in vedno bolj smo si želeli posodi, ki jim taborni-
svežega zraka in trave. Tako smo se po- ki pravimo kuhinja in
časi širili in na koncu pristali zunaj, v le redko kdo si jih je
improvizirani naravi – na otroškem želel uporabljati. Da
igrišču. Razvili smo se v pravi Pikin ta- bi bili še bolj taborniš-
bor z vsemi potrebnimi objekti. ki, smo se skupaj lotili
Ko nas obiščejo otroci, najprej za- postavljanja pagode,
gledajo ogromen taborniški vhod in na ki je povzročala kar
njem viseče zastave, zatem velik siv šo-
tor (členec) in pred njim pano, na kate-
rem je s karikaturami za najmlajše in
besedo za starejše prikazanih dvanajst
taborniških zakonov. Dva tabornika, ki
sva tam delala cel teden, sva jih nato z
ustrezno razlago oziroma bolj zgodbico
o taborniškem načinu življenja pope-
ljala na kratko domišljijsko taborjenje.
Otroci so osupnili ob predmetih, ki
jih taborniki Rodu jezerskega zmaja iz-
delujemo ob deževnih (včasih tudi
sončnih) dneh na taboru v Ribnem. Ko
smo si skupaj ogledali še pravi šotor s
38 spalno vrečo, nahrbtnikom in gojzarji
utrip
nekaj preglavic, vendar je na koncu us-
pelo in kazali so navdušenje, ki ga pri
mladem taborniku le redko vidiš, če mu
rečeš, naj postavi ogenj. Za zaključek pa
je ostala najprijetnejša in najlepša plat
taborništva – petje ob tabornem ognju.
Pri tem nam je pomagal kitarist in vod
tabornikov. Indijančki, Murenčki, Piki-
39
na himna, sploh pa gibalne pesmi, kot
so Konjenik, Hipoetata ipd., so pritegni-
le tudi najbolj razdivjane otroke, ki so
ob tem začutili pomen ali vsaj delček
pravega taborniškega druženja. Naš ta-
borni prostor so zapuščali navdušeni in
le redek je bil tisti, ki ni obljubil, da se
vidimo na taborjenju ali vsaj drugo leto
v Pikinem taboru.
Bodoči taborniki so nam torej pol-
nili dopoldneve, popoldneve pa smo v
glavnem preživljali ob spremljavi kitare
in v družbi sedanjih tabornikov, ki jim
je Pikin tabor, vsaj v tistem tednu, po-
menil prostor, kjer so srečevali taborni-
ke z ostalih čet, načrtovali skupne akci-
je, nekateri pa so se nanje že pripravlja-
li. Še posebej pa smo se razveselili starih
tabornikov, ki so se nostalgično vračali
s svojimi otroki, nas spraševali o ljubem
Ribnu in nam postregli z marsikatero
zgodbo ali anekdoto iz njihovih časov.
Seveda pa so nas še vedno obiskovali
otroci, tokrat s starši; mnogi so prišli
tudi vsak dan in ne samo iz Velenja.
Pikin tabor tako ni le ena izmed de-
lavnic, ampak je prostor, ki ustvarja
nove tabornike, uči otroke spoštovati
naravo in jim, tudi odraslim, pokaže
drug način preživljanja prostega časa,
za katerega ne potrebuješ veliko denar-
ja in elektrike, temveč voljo in zanima-
nje.
Maja Ahtik 39
