Revija Medo 2002 št. 14
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila 
Mia in Teni
Babica mi je povedala, da ima vsak človek svojo
zvezdo. In jaz sem svojo že našla. Preprosto se mi je
zasmejala skozi okno moje sobe. In postala moja
zvezda. Ampak moja zvezda je muhasta, včasih je kar
ni. Potem pa se spet prikaže tam nad sosedovim
dimnikom, malo pomiglja in mi pove zgodbico. Moja
zvezdica pozna na tisoče zgodb. Zadnjič mi je
povedala zgodbo o mali vesoljčici Miši in njenih
prigodah.
Na planetu Bibo, nedaleč stran od moje zvezde, so
živeli Brgoni. Bili so prijazno ljudstvo, vendar prav
hecni na pogled. Imeli so veliko glavo na majhnem
telesu, dva para rok in en par nog. Najlepše pa so
bile njihove oči, velike in temne. Bili so izredno
prijazni, niso poznali vojn ali prepirov. Ves ljubi dan
so lenarili, saj je njihova hrana rasla na prav
posebnih drevesih, ki so jim rekli Mokoj drevesa. Na
teh posebnih drevesih so rasli rožnati plodovi,
podobni našim slivam, a veliko večji. Če je bil Brgon ponuja vesolje. Njen dedek ji je namreč za rojstni
lačen, je odšel do drevesa in si odtrgal sadež. Mali dan podaril svoj ladijski dnevnik, ki ga je pisal na
Brgoni so se po cele dneve igrali, njihove mamice so svojem potovanju proti Ahneju, modrem planetu.
klepetale in pletle, očki pa so gledali tekme glavobr- Miša si je zelo želela videti Ahnej. Vedela je, da na
ca na velikem skupnem televizorju. Glavobrc je bila koncu mesta, v tisti zapuščeni stavbi, stoji mala
posebna igra Brgonov. vesoljska ladja, ki jo je zgradil prav njen dedek. In
Tako je življenje potekalo popolnoma umirjeno, vsi nekega dne se je odpravila tja. S seboj je imela
so se imeli radi in nihče ni bil nesrečen. Le mala košaro, polno sadežev z drevesa Mokoj. Vesoljska
Brgončica Miša se je vedno spraševala, kaj vse ladja je bila vsa zaprašena, saj je že več let ni nihče
uporabljal. Miša je najprej očistila okna ladje, nato
pa se je usedla za krmilo. Košaro je postavila na
sedež poleg sebe. Ogledala si je krmilno ploščo,
poiskala zavore, krmilo in kar kmalu ji je bilo jasno,
kako se vodi taka vesoljska ladja. Brgoni so namreč
zelo bistri. Miša je pritisnila na nekaj gumbov,
premaknila nekaj ročic in že se je odprla streha
zapuščene stavbe in vesoljska ladja se je počasi
dvignila. Še nekaj ukazov in ladja je zapustila
ozračje planeta Bibo. Miša je vnesla koordinate
planeta Ahnej, vključila avtomatskega pilota in se
odpravila raziskovat ladjo. Sploh ni opazila, da ni
pravilno vnesla koordinat. In tako je ladja, namesto
da bi potovala proti Ahneju, letela neznano kam v
širno vesolje.
In medtem ko se je čedalje bolj oddaljevala tako
planetu Bibo kot planetu Ahnej, je Miša brezskrbno
hodila po ladji, gledala skozi okna in opazovala
vesolje, ki je bežalo mimo nje. Grizljala je sadež z
drevesa Mokoj in uživala svobodo. Naenkrat pa se je
na ladji sprožil alarm. Miša je stekla v kontrolno
sobo, kjer jo je avtomatski pilot opozarjal na bližnje
4
ZGODBA
strmoglavljenje. In res, ladja se je hitro približevala
lepemu, rožnatemu planetu. Miši je bilo hitro jasno,
da je zgrešila smer in da planet pred njo ni Ahnej, ki
ga je obiskal njen dedek. Izključila je avtomatskega
pilota in sedla za krmilo. Ravno pravi čas je dvignila
vesoljsko ladjo, da se ni zaletela v rožnato goro.
Miša si je že oddahnila, ko se je alarm znova
vključil. Tokrat jo je opozarjal, da bo ostala brez
goriva. Miši ni preostalo drugega, kot da je poskusi-
la pristati. Med rožnatimi gorami je opazila prelepo
zeleno dolino, ki je bila kot nalašč za pristanek. Ker
ni še nikoli pilotirala vesoljske ladje, kaj šele
pristajala, je bil prvi pristanek bolj trd, a ladje ni
poškodovala. Ko ji je računalnik sporočil, da je
ozračje na tujem planetu primerno tudi za Mišo, se
je splazila na plano. Ravno pravi čas, da je opazila,
da se ji iz daljave približujejo nenavadna vozila. Miša
se je odločila, da se bo rajši skrila. Tla je prekrival
zelen pesek, a nedaleč proč je stala ogromna
rožnata skala. Stekla je tja in skrivaj opazovala
vozila, ki so bila že prav blizu. Ko so se nenavadni Ni hodila prav dolgo, ko je pred sabo zagledala
premikajoči se stroji ustavili, so iz njih zlezla še bolj gozd dreves, ki pa niso bila podobna domačim
nenavadna in grozna bitja, ki so bila mnogo večja Mokoj drevesom. Vendar je vseeno brez strahu
kot Miša, imela so zlobne oči in ogromna stopala. stopila v gozd. Nenadoma je dobila občutek, da jo
Radovedno so obstopila Mišino vesoljsko ladjo, si jo nekdo opazuje. In res, kmalu je na stezi pred sabo
ogledala od znotraj in zunaj, jo celo poskušala zagledala drobno postavico, ki ji je pomignila, naj
zagnati, a na srečo ni bilo dovolj goriva. Bitja so se ji približa. Miša je stopila do postave, ta pa je
skomignila z rameni, pogledala v nebo, kot da je iztegnila prst, se dotaknila Mišinega čela, nato pa
ladja sama padla od nekje tam, nato pa so se spregovorila v jeziku Brgonov. "Pozdravljena, mala
odpeljala v smeri, iz katere so prišla. Miša je stopila Miša. Jaz sem Teni, mladi kralj tega planeta, ki se
izza skale, gledala za čudnimi stvori, nato pa se imenuje Filin. Skrivam se v gozdu, ker so mene in
odpravila v drugo smer. Poiskati je morala nekoga, moje ljudstvo iz našega mesta pregnali zlobni
ki ji bo pomagal priti do goriva, da se bo vrnila Gnajsoni. Tega ne veš, ampak prav ti nam lahko
domov. pomagaš." Miša je bila navdušena nad malim
Tenijem in mu je z veseljem obljubila pomoč, hkrati
pa ga je prosila za gorivo za svojo malo vesoljsko
ladjo. Teni je spregovoril: "Tvojo ladjo poganja
gorivo, ki na našem planetu teče v potokih. Nimamo
pa Mokoj dreves in rožnatih Mokoj sadežev. In prav
sok iz teh sadežev je orožje proti zlobnim Gnajso-
nom. Sok bomo skrivaj zlili v vodnjak sredi mesta
in kmalu se bodo vsi Gnajsoni pomanjšali v velikost
moje roke. Podari nam košaro s sadeži, mi pa ti
bomo podarili dovolj goriva, da se vrneš na svoj
planet." Miša jim je podarila polno košaro sadežev,
le enega je obdržala za popotnico na poti domov.
Nato sta skupaj s Tenijem opazovala, kako so modri
možje s planeta Filin pripravljali sok, ki bo pomanj-
šal Gnajsone. Ponoči sta se Miša in Teni splazila v
5
