Revija Gozdovnik 2000 št. 09
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila 
ZGODBA O ...
Poletja je konec, deževni jesenski dnevi pa so ravno pravšnji, da se potopimo v domišljijski svet. V svet, poln razburljivih
dogodivščin, in to s knjigo v roki. V branje vam tokrat ponujamo odlomek iz knjige Julesa Verna »Skrivnostni otok«. Jules
Verne (izgovorjava: Žil Vern) je živel v 19. stoletju. V njegovem času so zelo malo vedeli o elektriki, on pa je v svojih knjigah
opisoval izjemne tehnološke dosežke - in izkazalo se je, da je imel prav. Knjiga, iz katere smo si sposodili odlomek, je leta
1982 izšla v prevodu Janeza Gradišnika pri Mladinski knjigi v Ljubljani. Odlomek je iz druge polovice zgodbe, vendar smo
namenoma izbrali takega, da se ne boste mogli pritoževati, da smo vam izdali konec. Zgodbo o kapitanu Nemu je Verne
namreč objavil v knjigi 20000 milj pod morjem, tu mu služi le kot ozadje neke druge razburljive zgodbe. Verjemite, splača se
vam vzeti knjigo v roke!
Kje je princ Dakar iskal neodvi-
snost, ki je ni mogel najti med ljudmi?
Pod vodo, v morskih globinah, kjer ga
ni mogel nihče iskati.
Na vojskovavčevo mesto je stopil
učenjak. Postavil si je delavnice na za-
puščenem otoku v Tihem oceanu in tu
so njegovi tovariši po njegovih navodi-
lih izdelali podmornico. Znal je izrabiti
neizmerno delovno silo elektrike - kdaj
pozneje bomo izvedeli kako - in ker je
zajemal iz neusahljivih virov, je dajala
njegovemu vozilu vso potrebno silo: go- Verne si je podmornico predstavljal kot nekakšno ladjo, z vsem do-
nilno silo, razsvetljavo, ogrevanje. Prin- mačim udobjem. Bivanje v podmornici pa v resnici ni nikakršna ro-
cu in posadki podmornice je bilo zdaj mantična dogodivščina. Morda si slišal/a za nesrečo ruske jedrske
odprto morje s svojimi neizmernimi za- podmornice Kursk, v kateri je avgusta letos umrlo vseh 118 članov
kladi, z milijardami rib, halog in mor- posadke. Vzrok nesreče še ni znan. Kursk je bil vojaška podmornica,
skih trav, z vsem, kar je dala morju na- in danes skoraj vse podmornice služijo izključno vojaškim name-
rava, pa tudi z vsem, kar so v morju iz- nom. V izredno močno orožje so se podmornice razvile v obdobju
gubili ljudje. To jim je bilo dovolj, prin- med obema svetovnima vojnama. Današnje podmornice imajo ali
cu pa je bila izpolnjena največja želja, kombiniran dizelski in električni pogon ali pa jih poganja jedrski
saj ni hotel imeti s svetom nikakih sti- reaktor. Jedrska podmornica lahko ostane pod zelo dolgo, tudi več
kov več. Svoji podmornici je dal ime mesecev naenkrat. Z jedrskimi izstrelki bi lahko uničila po več ve-
Nautilus (Brodnik), sebe je imenoval lemest hkrati. Manjše podmornice pa se uporabljajo tudi za nevo-
kapitan Nemo (Nihče), in je izginil pod jaška opravila, kot je podvodno raziskovanje. Podmornica se dviga
morjem. in spušča s pomočjo stisnjenega zraka. Ko se želi posadka spustiti,
napolni tanke z vodo, ko pa se želi dvigniti, jih napolnijo s stisnje-
nim zrakom, ki iztisne vodo.
Dolga leta je plul po vseh oceanih sih za velikanskega kita, včasih za pod- fotski ribiči, in da se je profesor vrnil v
od enega tečaja do drugega. Med ljudmi morsko ladjo, v kateri križarijo po mor- Francijo in napisal knjigo, v kateri je
se je čutil kakor ubog parija, v nezna- jih morski razbojniki. Zato so jo prega- bralcem opisal sedem mesecev svoje ne-
nem svetu pa si je nabral čudovitih bo- njali, kjer so jo ugledali. nadne, pustolovske plovbe s podmorni-
gastev. Milijoni, ki so jih španske galeje Nič čudnega bi ne bilo, ko bi bil lju- co Nautilus.
izgubile leta 1702 v zalivu Vigo, so mu domrzni kapitan trojico, ki mu jo je Kapitan Nemo je še dolgo tako bro-
bili neizčrpen vir bogastva. Od tod je usoda zanesla na samotno pot, vrgel v daril po morjih. Tovariši so mu drug za
skrivaj, brezimno podpiral narode, ki so morje. Vendar tega ni storil, obdržal jih drugim pomrli in legli počivat v koral-
se bojevali za neodvisnost. Tako je na je kot ujetnike. Sedem mesecev so lahko no pokopališče na dnu Tihega morja.
primer podprl uporne Krečane. občudovali vsa neznana čuda na popo- Nautilus se je vedno bolj praznil in na-
Dolgo ni imel nikakih stikov z ljud- tovanju dvajset tisoč milj pod morjem. posled je kapitan Nemo ostal čisto sam
mi, v noči 6. novembra 1866 pa je pri- Nekega dne, 22. rožnika 1867, pa se izmed vseh tistih, ki so se z njim vred
neslo na krov podmornice troje ljudi, je tem trem ljudem posrečilo, da so se zatekli v globine oceana.
francoskega profesorja, njegovega slu- polastili čolna na podmornici in pobeg-
žabnika in nekega kanadskega ribiča. nili z njim. Ker je Nautilus tisti čas plul Ilustrirala Alenka
Fregata Zedinjenih držav »Abraham ob norveški obali skozi maelstromske
Lincoln« je preganjala podmornico, in vrtince, je bil kapitan Nemo prepričan,
ko sta ladji trčili, so trije ljudje padli v da so strahoviti vrtinci begunce zgrabili
morje. in jih potegnili na morsko dno. Tega ni
Od profesorja je kapitan Nemo zve- vedel, da je Francoza in njegova tovari-
del, da imajo njegovo podmornico vča- ša vrglo na breg, da so jih tam našli lo-
