Revija Gozdovnik 1999 št. 07
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila 
zelene barve, tako kot skavti pa so skavtski ali gozdovniški pozdrav. Ob-
okrog vratu nosili ruto v barvi svojega Samo s popolnim krojem lečeni v civilne obleke so se namreč
rodu. Barve so bile različne, le črna Skavtska pravila so določala, da je tre- pozdravljali drugače, kot če so bili ob-
je bila prepovedana, tudi pri njih pa ba kroj nositi na četnih in stegovih se- lečene v kroje. O njihovih pozdravih
je bila ruta speta z usnjenim obroč- stankih in prireditvah ter na vseh pa bomo spregovorili prihodnjič.
kom. Na začetku so tudi gozdovniki skavtskih izletih (tudi če je bil udele-
nosili klobuk, pozneje (v tridesetih le- ženec en sam). Dovoljeno je bilo no- Špela
tih) pa ne več. siti samo popoln kroj (ne pa mešanje Ilustriral Šeki
Gozdovnice so nosile temnomodro na- z drugimi deli civilne obleke, kot so
gubano krilo, olivnozeleno bluzo, no- pisane nogavice ali navaden površnik). Literatura:
gavice pa so bile tako kot pri fantih Zunaj skavtske organizacije pa so mo- (1939) Kaj zna skavt III. reda. Pri-
črne barve. Poznali so tudi slavnostno rali biti skavti v navadni obleki in ne v ročnik za skavte pripravnike.
uniformo, ki sicer ni bila obvezna. Do- kroju. Mira Grašič, Marjan Matjašič
dan ji je bil suknjič, ki je bil pri de- Skavti so morali svoj kroj čuvati, mo- (1990): Skavti in gozdovniki na Slo-
kletih tako kot krilo temnomodre bar- rali so biti pozorni na strgane šive, sla- venskem. Maribor.
ve. bo prišite gumbe, na madeže in zmeč-
kano blago. Kroj je moral biti vedno
Klobuk lahko služi tudi za pre- čist in v popolnem redu, malenkosti
našanje vode! so si zakrpali sami. Tistim, ki so si to
Skavti so bili zelo ponosni na svoje uni- lahko privoščili, so svetovali, naj si ku-
forme. V priročniku za skavte priprav- pijo dva kroja, enega za vsak dan (za
nike lahko med drugim preberemo: izlete, tabore), drugega pa za po-
»Tvoj kroj naj bo viden znak, da ču- sebne priložnosti (slavnostne
tiš resnično bratstvo do vseh tova- prireditve).
rišev skavtov, brez ozira na to, ali Od tega, ali so bili oble-
so revni ali bogati. Med njimi v kro- čeni v kroj ali ne, je
ju ni razlike.« bil odvisen tudi
Skavtska in gozdovniška uniforma je
bila tudi praktično uporabna.V skavt-
skem priročniku je zapisano:
»Skavtski klobuk služi prav tako
dobro proti dežju, kakor tudi
proti premočnemu soncu.«
Uporaben je bil za prenaša-
nje vode, v skrajni sili pa
tudi za pitje iz njega. Sraj-
ca je lahko služila tudi
pri pripravi zasilnih no-
sil. O ruti pa piše, da jo
lahko »koristno uporab-
ljamo za razne gozdne igre, za prvo
pomoč, da si čez noč prevežemo lase
ali pa glavo, da si v mrazu preveže-
mo ušesa ipd.«. Skavtska palica je bila
uporabna pri postavljanju šotorov, iz-
delavi nosil, imobilizaciji zlomljene Kaj se pritožuješ? Morda ti zdaj res ne gre najbolje, a novo Kar prekipeval boš od energije. Nekateri, predvsem starši in
noge, nanjo pa so lahko tudi zapiso- leto bo prineslo boljše čase. V šoli ti bo šlo odlično, prav učitelji, tega sicer ne bodo najbolje razumeli, ti se pa kar nič
vali pomembne podatke. Piščalko pa tako v ljubezni (namig: sreča se ti bo najprej nasmehnila na ne vznemirjaj zaradi tega. Tudi oni so bili - ne tako dolgo
so uporabljali za signaliziranje. zimovanju). nazaj - v tvojih letih.
ZGODBA O ... EVROPI
Kako je dobila ime naša celina? Kot pravi grška pripovedka, po deklici s Tudi zdaj so prišle, da povabijo svojo
tem imenom, Europi, hčeri kralja Agenorja. Nekoč se ji je sanjalo, da v gospodarico na sprehod čez dišeče
ženski podobi gleda dva dela sveta, Azijo in njej nasprotno kopnino, ki sta travnike ob morju, kjer so se
se prepirali, čigava je ona. Ena izmed žensk, bila je videti domačinka, se je navadno shajale deklice iz okolice in
se veselile nad bujno rastjo cvetja in
nežno zavzemala zanjo, češ da je ona rodila in dojila tega svojega ljubega
nad glasnim šumenjem morja. (...)
otroka. Tuja ženska pa jo je zgrabila s svojima rokama in ji dejala, da jo bo
Z vriskajočimi klici se razkropijo
odnesla kot plen bogu Zeusu, ker da ji je tako usojeno. V sanjah se je deklice na vse strani in vsaka izmed
Europi v srcu zbudilo čudno hrepenenje po tujki, zdelo se ji je, da se ji je njih si poišče cvet, ki ji je najljubši.
smehljala z materinskim pogledom, in ko se je zbudila, je prosila bogove, Ta je trgala bleščeče narcise, druga
naj ji te sanje obrnejo v dobro. si je poiskala hijacinte, ki diše po
balzamu, tretja si je izbrala nežno
Jutro se je svitalo; jasna dnevna cvetje vonjive vijolice, spet drugim je
svetloba je zabrisala nočni blišč sanj bila všeč dišeča materina dušica,
iz dekličine duše, Europa vstane, se nekaterim pa je ugajal zlati vabljivi
loti dela in se veseli svojega žafran. Tako so deklice letale sem in
mladostnega življenja. Okrog nje tje, Europa pa je kmalu našla svoj
se kmalu zbero njene vrstnice cilj: stala je kakor med gracijami
in tovarišice, hčerke iz boginja ljubezni, dvignjena nad
najodličnejših družin, ki so svojimi tovarišicami in držala visoko
jo ponavadi spremljale k v roki šopek vrtnic.
zborskim plesom, k Ko so natrgale dovolj cvetja, so
daritvam in na sprehode. deklice - s svojo kneginjo v sredini -
posedle v travo in začele plesti
vence, da jih obesijo na zelena
drevesa v zahvalo nimfam teh livad.
Vendar jim ni bilo dano, da bi se
dolgo veselile nad tem cvetjem, kajti
v brezskrbno dekliško Europino
življenje je nenadoma posegla
usoda, ki so ji jo prerokovale sanje
minule noči. Zeusa, Kronosovega
sina, so zadele pušcice boga
ljubezni, ki so edine mogle prema-
gati tudi nepremagljivega očeta
bogov, in očarala ga je lepota mlade
Europe. Ker pa se je bal jeze
ljubosumne Here in tudi ni smel
upati, da bo mogel omamiti
