Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
SPOZNAJMO OTROKE
Z DOWNOVIM SINDROMOM
Bila je njuna prva vnuki- KAJ JE DOWNOV SINDROM?
nja... Vedno sta si želela • prvi ga opiše leta 1886 angleški zdravnik John Lang-
deklice. Bila sta resnično don Down
vznemirjena. Mama je • sindrom pomeni skupino prepoznavnih značilnosti, ki
pletla in oče mi je poma-
se pojavljajo skupaj
gal polagati tapete v spal-
nici. Šel sem v njuno hišo, • je prirojen
sedli smo in kar naravnost • naključno prizadene enega od okoli 660 novorojenč-
sem rekel: »Imam slabo kov, ne glede na to, v kateri deželi so rojeni in katere-
novico, mala deklica ima ga spola so
Downov sindrom – to je • v Sloveniji se vsako leto rodi od 20 do 24 otrok z Dow-
tisto, čemur so včasih re- novim sindromom
kli mongoloiden novoro- • povzroča ga dodaten 21. kromosom v vsaki telesni ce-
jenček ...« Odzvala sta se lici
čisto tako, kot sva se mid- • ta kromosomska nepravilnost ni rezultat kakršnega
va z ženo. Mama je joka-
koli početja staršev pred ali med nosečnostjo
la, oče pa je vprašal, če
sem prepričan, in, da mora iti za pomoto. Hotel sem • prepoznajo ga že ob rojstvu
zakričati – kako naj jaz vem, če so prepričani – čutil
sem, kako me preplavljala jeza, tako kot takrat, ko sem
zapuščal porodnišnico. Povedal sem jima, kako mi je Vedno sem bil v zadregi, kadar sem moral pripovedo-
zdravnik rekel, da danes ni tako, kot je bilo svojčas ... vati ljudem o Petrovi duševni prizadetosti. Razložiti du-
mnogo stvari lahko narediš, s katerimi ji lahko poma- ševno prizadetost ljudem, ko si tudi sam še mlad, je
gaš.. šole, vaje ipd. Toda še danes ju vidim, bila sta ža- silno težko, tudi če sam to razumeš. Težko sem tudi
lostna in nebogljena ... mama me je vprašala, kako je to prenašal vprašanja, kot so: »Kaj tvoj brat počenja? Kam
sprejela žena, in rekel sem, da ni bilo prehudo. Potem hodi v šolo? Itd.« Šele, ko sem postal starejši, sem nehal
pa sem jo pogledal in ji rekel, da bova potrebovala nje- opravičevati Petrovo obnašanje z besedami »duševna
no pomoč, da bova to prebrodila. To je bilo tisto, kar je prizadetost«, ampak sem znal razložiti, da se »tega še
potrebovala. Stopila je k meni, me objela in rekla: »Se- ni naučil...«
veda vama bova pomagala, ne oče? Bomo že kako in ne (brat dečka z Downovim sindromom)
skrbi za otroka, saj je vendar naš ...« No, nekako je po
tistem vse bilo videti nekoliko bolje. Lažje sem povedal
prijateljem in bratu. Najbolje je bilo reči: »Ima Downov ZNAČILNOSTI
sindrom – to je mongoloizem.« Takoj , ko sem izgovo- • ljudje z Downovim sindromom imajo skupne poteze
ril, je bilo običajno vse vredu in vsakič, ko sem to pove- (zelo so si podobni)
dal, sem se počutil olajšanega. Vendar hitro ugotoviš, • pripisujejo jim veliko značilnosti, toda vsaka oseba
kdo so tvoji pravi prijatelji. Bil sem presenečen, kako jih bo imela le nekaj, saj je vsak posameznik z edins-
prijazni so bili ljudje – celo tisti iz naše ulice, s kateri- tvenim videzom, osebnostjo in sposobnostmi
mi smo se samo bežno pozdravljali ... Bil sem tudi pre- • večina jih je naglušnih, imajo poševne oči in težave z
senečen, koliko ljudi v naši ulici je imelo sorodnika ali vidom, ravne obrvi, ušesa so majhna in štrleča, lasje
prijatelja z Downovim sindromom... so ravni in slamnati, nos je majhen, so majhne in čo-
(oče deklice z Downovim sindromom) kate (debelušne postave), imajo hrapav glas, veliko
jih ima prirojeno srčno napako,
imajo ohlapne mišice ...
• so prijazni in trmasti, hitreje se
starajo, so zelo družabni
• govorijo težko razumljivo
• so duševno prizadeti, zelo slabo
računajo in so slabo pismeni
KAKO ŽIVIJO
• obiskujejo redne ali razvojne vrt-
ce
• hodijo v šole s prilagojenim pro-
gramom ali v posebne oddelke
vzgoje in izobraževanja
• kot odrasli se zaposlijo v delavni-
cah pod posebnimi pogoji
• živijo doma ali v stanovanjskih
skupnostih oz. v zavodih
• večina zna skrbeti zase, se spora-
zumevati z govorom
• imajo različne hobije
• med njimi so tudi takšni, ki imajo
izjemne sposobnosti (pišejo knji-
ge, igrajo v filmih, zmagujejo na
umetniških in športnih tekmova-
njih).
• nekateri so poročeni, mnogi ima-
jo ljubeča razmerja
• lahko živijo srečno, polno in čim
bolj samostojno življenje (odvisno
od duševne prizadetosti in nauče-
nega)
Jasna
Ilustracija Alenka
Literatura:
C. Cunningham: Poskušajmo razu-
meti Downov sindrom
